Da ne bomo samo prejemniki pomoci, se tudi mi ucimo radodaranosti in deljenja z drugimi. Vsak cetrtek zbiramo kovance in manjse prispevke. Sodelujemo prav vsi, od deklet do uciteljskega tima. Ko zberemo dovolj denarja, kupimo nekaj hrane, brisac, odej, oblacil, posteljnine in jih razdelimo med brezdomce na zelezniskih postajah. Dekleta vzpodbudimo, da z brezdomci vzpostavijo stik, da se z njimi pogovarjajo, jih vprasajo za njihove zivljenske zgodbe. In prav ta oseben pristop jih obogati, saj res zacutijo, da so brezdomci posamezniki s svojo posebno izkusnjo in ne samo brezobrazni ljudje, ki jih prepogosto prezremo.
