Piše: Polona fonda
Sprva sem se počutila malce neudobno. Konec koncev sem bila le radoveden tujec s fotoaparatom in ducat Ashar Alo deklet, pripravljenih, da mi odprejo vrata svojih domov.
Po končanem pouku, so naju (z Urško) učenke povabile na sprehod po Pialiju. Na sprehod skozi ozke, blatne potke, preko železniških tirov in naravnost do barake, ki ni zatočišče le za brata, sestro in ostalo družino pač pa trenutno tudi za leglo malih koz.
Dekleta so naju predstavila svojim mamam, očetom, mlajšim bratom in ščepcu bolečih govoric, ki so v tem času ravno krožile po vasi.
Družine so naju sprejele s širokimi nasmehi in žarečimi očmi ter povabili na chai. Tudi moj fotoaparat je požel kar nekaj pozornosti. Skoraj ni bilo doma, ki se ne bi družno nastavil objektivu za družinski portret.
Na poti domov sem mlajšo dekle iz drugega razreda povprašala, kaj počne v popoldanskem času ko je pouk mimo. “Spim,” mi je odgovorila – z nasmehom seveda. No v tem vročem, vlažnem podnebju je spanec resnično privlačen, sploh če v sebi nosiš še nekaj krvi Alpskega visokogorja.
Medtem ko mlajši počivajo, se starejše učenke oziroma najstnice družijo po domovih, ki si lastijo televizor. Ena od hišk, ki smo si jih ogledale, je namreč na steni imela pritrjen “flat screen” TV.
Danes večina deklet živi v malih, opečnatih hiškah. Takšna gradnja ima namreč boljše možnosti, da se zoperstavi močnemu deževju, ki ga v vas prinese vsakoletni monsun.
Seveda to ni nobeno pravilo; nekatere družine še vedno bivajo v barakah iz gline ali bambusa s streho iz riževe trave. Nekatere družine nimajo niti stranišča. Večina pa si lasti ribnik oziroma mlako, ki predstavlja hkrati vir hrane in pripomoček za higieno. Vaščani živijo na ribah, rižu, zelenjavi in sadju ter sladkarijah, če si jih le lahko privoščijo.
Kaj hitro lahko primerjamo njihove hiške z našimi domovi, toda zakaj? Namesto z oznako “manj razviti”, jim dajmo možnost, da nas naučijo nekaj o življenju daleč stran od agresivnih (družbenih) medijev in trenutne politične depresije, ki zaobjela Zahodni tako imenovani razviti svet.
Sprehod je bil v nekem smislu izredno pomirjajoč in hkrati privilegij, še posebno zdaj ko tipkam tole iz varnega, toplega zavetja svojega doma. Medtem ko v Sloveniji čakamo sneg, Ashar Alo dekleta lahko uživajo v tropski zimi: manj vlage, nižje temperature tam okoli 20-25°C.
